# Kako izbrati glino: barva, šamot in temperatura žganja

Bela, rdeča, gladka, s šamotom — pri prvi vreči gline se je težko odločiti. Na pogled so si nekatere mase precej podobne, pod prsti in po žganju pa se lahko zelo razlikujejo.

Izbiro si olajšaš, če najprej veš, kaj bi rad/-a izdelal/-a in kje bo izdelek žgan. Za majhno skledico boš verjetno želel/-a prijetno, drobnozrnato glino. Pri večjem kipu ti bo bolj prav prišla masa, ki dobro drži obliko. Če nameravaš izdelovati skodelice za vsakdanjo uporabo, bosta pomembni tudi vpojnost po žganju in izbira glazure.

## Začni z izdelkom, ki ga imaš v mislih

Za prvi poskus izberi manjšo obliko. Tako boš lažje spoznal/-a glino in ugotovil/-a, kaj ti pri delu ustreza, še preden se lotiš večjega projekta.

| Kaj želiš izdelati | Kakšno glino iskati |
| --- | --- |
| Majhno skledico iz kepe, ploščico ali okrasek | Šolsko glino ali maso za ročno oblikovanje z drobnim šamotom |
| Skodelice, sklede in krožnike | Kamenino, ki pri načrtovanem žganju postane dovolj gosta in malo vpojna, z ustrezno glazuro za stik z živili |
| Gladke oblike na vretenu | Gladko glino za vreteno ali maso z zelo drobnim šamotom |
| Večjo ročno oblikovano posodo ali kip | Maso z več šamota, ki pomaga ohranjati obliko |
| Okrasno keramiko raku | Glino za raku, ki dobro prenaša hitre temperaturne spremembe |

Pred nakupom se pogovori z delavnico, kjer boš žgal/-a. Vprašaj, katere gline sprejemajo in pri katerih temperaturah žgejo. To ti bo pogosto bolj pomagalo pri izbiri kot barva ali ime gline.

Če še nisi delal/-a z glino, je v članku [Lončarstvo za začetnike](/blog/loncarstvo-za-zacetnike/) opisan tudi postopek izdelave prve skledice brez vretena.

## Lončenina, kamenina in porcelan

Pri izbiri boš pogosto srečal/-a ta tri poimenovanja. Povedo nekaj o lastnostih gline in keramike, ki nastane iz nje, vendar za nakup vseeno potrebuješ podatke o konkretni masi.

**Lončenino** navadno žgamo pri nižjih temperaturah, okvirno med 950 in 1150 °C. Po žganju ostane porozna. Sem spada tudi terakota s svojo značilno rdečkasto barvo, poznana s cvetličnih loncev in tradicionalnih posod. Lončenina je lahko tudi bela. Ob ustrezni glazuri in pravilni izdelavi iz nje nastane uporabna posoda, zato je ne gre omejiti le na okraske.

**Kamenina** pri ustreznem žganju postane gostejša in manj vpojna. Pogosto jo žgamo med približno 1180 in 1300 °C, odvisno od mase. Priljubljena je za skodelice, sklede in krožnike, primerna pa je tudi za ročno oblikovanje in kiparjenje.

**Porcelan** je drobnozrnat in po žganju navadno bel; tanki deli so lahko tudi prosojni. Omogoča zelo fine oblike, vendar je pri oblikovanju in sušenju pogosto zahtevnejši. Za prvo skledico je običajno lažje začeti z drugo glino.

Temperature teh skupin se prekrivajo. Pri delu zato upoštevaj razpon na embalaži svoje gline.

## Temperatura žganja: kaj pove oznaka na vreči

Oznaka **1000–1300 °C** pomeni, da lahko maso žgemo v tem razponu. Pri 1000 °C pa izdelek ne bo imel enakih lastnosti kot pri 1250 °C.

Pri nižji temperaturi lahko glina ostane precej porozna, pri višji pa se bolj zgosti. Razlika je pomembna predvsem pri posodi, ki bo pogosto v stiku z vodo. Če presežeš dovoljeno temperaturo, se lahko izdelek deformira ali stali in poškoduje tudi polico peči.

Pri [beli kamenini WM 2502](https://manufaktura-radovljica.si/si/glina-za-modeliranje-in-vrtenje/6-glina-bela-wm-2502-10-kg.html) se vpojnost vode z višjo temperaturo zmanjša takole:

| Temperatura žganja | Vpojnost vode |
| --- | ---: |
| 1150 °C | 6,3 % |
| 1200 °C | 3,0 % |
| 1250 °C | 1,0 % |

Čeprav gre ves čas za isto glino, je po žganju pri 1250 °C precej manj vpojna. Zato pri izbiri za skodelice preveri tudi, kako se masa obnaša pri temperaturi, ki jo uporablja tvoja delavnica.

Žganju mora ustrezati še glazura. Pri prenizki temperaturi se morda ne bo pravilno stalila, pri previsoki pa lahko steče. Za posodo, iz katere boš jedel/-la ali pil/-a, izberi združljivo glino in glazuro za takšno uporabo ter upoštevaj navodila za nanos in žganje.

## Šamot boš občutil/-a pod prsti

Šamot so drobci žgane in zmlete gline, primešani glineni masi. Sami se ne oblikujejo tako kot vlažna glina, lahko pa zmanjšajo krčenje in pomagajo, da izdelek med delom ohranja obliko.

Na embalaži poišči **delež šamota in velikost zrn**. Masa s 25 % zrn do 0,2 mm bo na otip precej drugačna od mase s 50 % zrn do 1,5 mm.

- **Glina brez šamota** omogoča gladko površino in je prijetna za delo na vretenu ter drobne podrobnosti.
- **Droben šamot** doda masi nekaj opore, ne da bi bila površina zelo groba. Takšne gline so pogosto uporabne za manjše ročno oblikovane izdelke, nekatere tudi za vreteno.
- **Grob šamot** daje izrazitejšo teksturo in je uporaben pri večjih posodah ali kipih. Pri daljšem delu na vretenu je lahko neprijeten za roke.

Tudi glina s šamotom lahko poči. Enakomerna debelina sten, dobro spojeni deli in počasno sušenje so pomembni pri vseh masah.

## Barvo glej na žganem vzorcu

Vlažna glina je lahko siva ali bež, po žganju pa postane bela, kremna ali drugače obarvana. Na končni odtenek vplivata sestava in način žganja.

Svetle gline so priročne, kadar želiš, da pridejo do izraza podglazurne barve. Rdeče, rjave in temne mase dajejo izdelku drugačen videz in lahko spremenijo tudi barvo glazure na površini.

Če ti je določen odtenek pomemben, si oglej žgan vzorec in naredi svojo poskusno ploščico. Uporabi isto glino, glazuro in žganje kot pri načrtovanem izdelku.

![Posodice s keramičnimi glazurami in pigmenti na mizi](/images/ceramic-glazing-process.webp)

*Končno barvo glazure boš videl/-a šele po žganju. Fotografija: [Tuan Nguyen](https://unsplash.com/photos/bowls-of-colorful-glazes-and-pigments-on-a-table-tGK68eoSsbU) / Unsplash.*

## Tri gline za različne načine dela

V [Manufakturini ponudbi gline](/ponudba/materiali/glina/) so med drugim naslednje tri bele gline. Dobro pokažejo razliko med maso za prve poskuse, fino kamenino in grobo glino za večje oblike.

| Glina | Šamot | Temperatura žganja |
| --- | --- | --- |
| [Witgert 225](https://manufaktura-radovljica.si/si/solska-glina/1-glina-bela-solska-witgert-225-10-kg.html) | 25 %, do 0,5 mm | 1000–1150 °C |
| [Sibelco WM 2502](https://manufaktura-radovljica.si/si/glina-za-modeliranje-in-vrtenje/6-glina-bela-wm-2502-10-kg.html) | 25 %, do 0,2 mm | 1000–1300 °C |
| [Sibelco Raku 5015](https://manufaktura-radovljica.si/si/glina-za-modeliranje-in-vrtenje/4-glina-bela-raku-5015-10-kg.html) | 50 %, do 1,5 mm | 1000–1280 °C |

### Witgert 225 za prvo skledico in okraske

Witgert 225 je bela šolska glina z drobnim šamotom. Primerna je za prve ročno oblikovane skledice, ploščice in preproste figurice, svetla podlaga pa je uporabna tudi za podglazurno poslikavo.

Po žganju pri 1100 °C vpija približno 9,7 % vode, zato ostane porozna. Če želiš predvsem gosto, malo vpojno keramiko za vsakdanjo namizno posodo, si oglej tudi kamenino.

### WM 2502 za vreteno in uporabno keramiko

WM 2502 vsebuje zelo droben šamot, zato je prijetna za vreteno in uporabna tudi za ročno oblikovanje. Je dobra možnost, če bi rad/-a iz iste mase delal/-a skodelice, sklede in manjše pladnje.

Za uporabno posodo se z delavnico dogovori za žganje, pri katerem se masa dovolj zgosti, in za ustrezno glazuro. Širok razpon na vreči ti omogoča različne načine uporabe, končne lastnosti pa so odvisne od izbranega žganja.

![Bele keramične sklede s pikčasto površino na svetli mizi](/images/finished-white-stoneware-bowls.webp)

*Ročno izdelane keramične sklede. Fotografija: [Tom Crew](https://unsplash.com/photos/a-couple-of-white-bowls-sitting-on-top-of-a-table-t9sRlYIzfIQ) / Unsplash.*

### Raku 5015 za kipe in večje oblike

Raku 5015 je zaradi velikega deleža grobega šamota občutno bolj zrnata. Uporabna je za večje ročno oblikovane izdelke in kipe, dobro pa prenaša tudi temperaturne spremembe pri žganju raku.

Če iščeš zelo gladko površino ali glino za daljše delo na vretenu, bo prijetnejša finejša masa. Običajni izdelki raku so namenjeni okrasu; za skodelice in krožnike izberi drug postopek in primerne materiale.

## Krčenje gline med sušenjem in žganjem

Skledica bo po sušenju in žganju manjša kot takrat, ko si jo oblikoval/-a. Koliko se bo skrčila, je odvisno od gline in žganja, zato splošno pravilo o desetih odstotkih ni dovolj natančno za vsak izdelek.

Pri WM 2502 znaša krčenje med sušenjem približno 5,5 %, pri žganju na 1250 °C pa še 6,2 % glede na suho mero. Deset centimetrov širok vlažen izdelek bo tako po obeh fazah meril približno 8,9 cm.

Za prvo skledico je ta razlika predvsem zanimiva. Pri pokrovu, ki se mora prilegati posodi, pa postane zelo pomembna. Takrat iz svoje gline naredi merilni vzorec, označi dolžino in jo po žganju znova izmeri.

## Pogosta vprašanja

### Katero glino naj izberem za prvi poskus?

Za majhno ročno oblikovano skledico je priročna šolska glina ali masa z drobnim šamotom, na primer Witgert 225. Če se boš učil/-a na vretenu, vprašaj mentorja, s katero glino boš delal/-a, da boš lahko z isto vadil/-a tudi doma.

### Ali lahko za skodelico uporabim samosušečo glino?

Samosušečo glino uporabljaj za okraske, figurice in podobne predmete. Za skodelico, iz katere boš pil/-a, potrebuješ ustrezno lončarsko glino, glazuro za stik z živili in pravilno žganje.

### Ali lahko zmešam ostanke različnih glin?

Za začetek jih raje zbiraj ločeno in označi. Tudi gline s podobno temperaturo žganja se lahko različno krčijo. Mešanico najprej preizkusi na majhnem vzorcu, preden iz nje izdelaš večjo posodo.

### Ali je vsaka kamenina primerna za hrano?

Samo ime mase tega še ne pove. Pomembni so njena vpojnost po žganju, združljivost z glazuro in pravilna izdelava. V delavnici povej, da bo izdelek namenjen hrani ali pijači, da ti bodo lažje svetovali pri izbiri materialov in žganja.

Če se med dvema glinama še vedno ne moreš odločiti, v trgovino prinesi skico ali fotografijo oblike, ki jo želiš izdelati. V Manufakturi ti lahko pri izbiri pomagajo na **Linhartovem trgu 4 v Radovljici** (070 899 299) ali na **Trubarjevi cesti 72 v Ljubljani** (051 693 277). Povej še, ali boš delal/-a ročno ali na vretenu in kje boš žgal/-a.